Koliko vtičnikov uporabiti na spletni strani?

Za večjo funkcionalnost WordPressa so na voljo številni vtičniki. Sam se pri vtičnikih držim preprostega pravila: »Manj je več.« To pomeni, da vedno, ko mi stranka pove, da želi določen vtičnik na spletni strani, se vprašam, če bo ta vtičnik res dodal dodatno vrednost k sami uporabnosti spletne strani, tako z vidika lastnika spletne strani, kot tudi z vidika obiskovalcev, ali pa bo le odžiral sistemska sredstva.

Poznam kar nekaj lastnikov spletnih strani, ki imajo na svojih WordPress spletiščih kup različnih vtičnikov. Poleg tega pa se dogaja tudi, da je npr. na spletni strani celo 10 ali še več vtičnikov deaktiviranih. Ko je spletna stran postavljena, priporočam, da se naredi temeljit pregled vtičnikov in se namesti oz. obdrži samo tiste, ki so najbolj nujni in pomembni za delovanje spletne strani. Namreč, nekateri imajo na svojih spletnih straneh tudi več kot 50 različnih vtičnikov.

Problem ni samo v tem, da večje število vtičnikov lahko upočasni spletno stran, težava zna biti tudi v sami kompatibilnosti vtičnikov. Če sta npr. vtičnik x in vtičnik y nekompatibilna, potem se bo na spletni strani prikazovala napaka, ali pa spletna stran celo sploh ne bo delovala.

Pri stranki, od katere sem prevzel spletno stran, sem doživel tudi to, da sta bila gor kar dva SEO vtičnika, dva vtičnika za večjezičnost, ali pa dva cache vtičnika … skratka, dva različna vtičnika za eno in isto stvar.

Še nekaj sem opazil, kar se tiče vtičnikov. Nekateri, sicer preprosti vtičniki, so tako slabo narejeni v smislu same kode in optimizacije le-te, da so včasih v MB-jih celo večji od velikosti predloge. Tudi pri tovrstnih vtičnikih se splača biti pozoren in prej narediti dva koraka nazaj, kot pa enega naprej.

Ni pa samo težava, če je preveč vtičnikov na spletni strani, temveč je lahko še večji izziv, če se vtičniki sploh ne posodabljajo redno. Pri tem ni važno ali gre za brezplačen ali plačljiv vtičnik. Če je vtičnik ranljiv, in ta ranljivost ni bila pravočasno zakrpana s strani razvijalca vtičnika, ali pa ni bila zakrpana, zato ker se na določeni spletni strani niso redno izvajale posodobitve, se lahko zgodi, da pride do vdora na spletno stran.

Pri nameščanju vtičnikov se je potrebno izogibati še sledečemu:

  • Nikoli ne nameščaj vtičnikov, ki so tako imenovani »nulled« vtičniki. Kaj to pomeni oz. kakšni so ti vtičniki? To so vtičniki, ki so plačljivi, a so jih hekerji malo spremenili, da so na voljo brezplačno, spotoma pa so pri vtičniku (lahko) pustili še odprta kakšna stranska vrata (backdoor), ali namestili še katero drugo škodljivo kodo. Takšni vtičniki imajo še eno težavo – od originalnih razvijalcev ne dobivajo več rednih varnostnih posodobitev in izboljšav.
  • Nikoli ne nameščaj brezplačnih vtičnikov, ki imajo na uradni WordPress strani za prenos malo prenosov oz. uporabnikov. Tudi pri njih sta varnost in zanesljivost vprašljivi. V takšnem primeru se splača še dobro pregledati ocene vtičnika, in kako je s podporo, če avtor redno odgovarja oz. če sploh odgovarja na vprašanja in težave, ki se pojavljajo.
  • Nikoli ne nameščaj vtičnikov s spletnih strani, ki so sumljive, so dvomljivega slovesa in niso od uradnih avtorjev vtičnikov. Če je takšna spletna stran sumljiva, poglej koliko časa je že registrirana, in v kolikor je še dokaj »mlada«, se splača biti še toliko bolj previden.

Če povzamem – vtičniki lahko precej izboljšalo funkcionalnost WordPress spletne strani, še posebej, ko je govora o spletni trgovini, ki deluje preko Woocommerca vtičnika, a je potrebno pred namestitvijo dobro premisliti, katere vtičnike res nujno potrebuješ, kateri pa ti le odžirajo strežniške resurse, ali celo povečujejo ranljivost spletne strani. In seveda nikoli, res nikoli ne nameščaj na spletno stran »nulled« vtičnikov, če želiš dobro tako sebi, kot tudi svojim strankam.

Deli naprej ...
robert-goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, plesalec in prijazen spletni razvijalec.

Objav: 20